Slovenske jedi na žlico! Slovenija ima bogato kulinarično zgodovino, skoraj vsaka vas ali zaselek nam lahko predstavi svojo posebno jed. Stare, tradicionalne slovenske jedi izhajajo iz časov, ko je tudi pri nas vladala lakota. Iznajdljive gospodinje so iz pičlih količin živil, vseeno znale pripraviti okusne jedi.
Tudi v času kolin, ki je bil na kmetih vedno poseben dan, so vedno uporabile tudi slabše kose mesa. Slovenske narodne jedi lahko na grobo razdelimo po regijah, danes se bomo posvetili tradicionalnim jedem na žlico.
Slovenske jedi na žlico
Mnoge jedi so značilne za več pokrajin, s tem, da jih v vsakem koncu Slovenije pripravljajo po svoje. Ajmoht je značilna jed na Dolenjskem, a ga po različnih receptih pripravljajo povsod po Sloveniji. Matevž s kisli zeljem in suhim mesom, je značilna Belokranjska jed, a ga prav tako kuhajo gospodinje na Gorenjskem.
Na Primorskem in v Slovenski Istri so doma jota, mineštre, posebej poznani so Tržaški vampi. Posebna slovenska jed so tudi žganci, poznamo koruzne, ajdove ali krompirjeve žgance. Slovenske jedi se med seboj tudi mešajo, takšna jed je Bloška trojka, kaula s krompirjem in fižolom.
Najbolj poznana prekmurska jed je prav gotovo prekmurski bograč, iz štajerskih koncev pa prihaja znamenita štajerska kisla juha. Iz Koroške prihajajo mavžlji, mežerli in koroški ajdovi žganci. Poznamo seveda še veliko drugih slovenskih narodnih jedi, danes sem izbrala nekaj bolj in nekaj manj poznanih jedi.
Aleluja
Aleluja je stara tradicionalna narodna jed, ki je pripravljena iz repnih olupkov. Jed na žlico iz posušenih repnih olupkov, spada tudi med najstarejše slovenske velikonočne jedi. Repne olupke pripravimo že v jeseni. Izberemo debele repe in jih olupimo. Poskusimo narediti čim daljše olupke, ki jih potem posušimo. Preden se lotimo kuhanja jedi, dan prej olupke namočimo v mrzlo vodo.
Vodo nato odlijemo, prilijemo svežo, dodamo sol in olupke skuhamo. Kuhamo do mehkega, nato jih odcedimo in drobno sesekljamo. Alelujo pripravimo s kuhanim, pretlačenim krompirjem in vse skupaj zabelimo z ocvrto prekajeno slanino. Krompir s slanino nato zmešamo z nasekljanimi repnimi olupki.
Jed zalijemo z juho, v kateri smo kuhali prekajeno meso, tako da dobimo gosto jed. K aleluji ponudimo prekajeno svinjsko meso. Za velikonočno slovensko jed iz repnih olupkov poznamo tudi več receptov, danes bom predstavila recept, ki se je ohranil iz okolice Bleda.
Recept za aleluja:
- posušeni repni olupki
- prosena kaša
- juha, v kateri smo kuhali prekajeno meso
- voda
- ocvirki
Posušene repne olupke zvečer namočimo v mrzlo vodo in jih naslednji dan odcedimo. Lahko pa repne olupke pripravimo tudi drugače. Za nekaj časa jih postavimo v malo ogreto pečico, da postanejo krhki, nato pa jih z valjarjem zdrobimo na drobtinice. Drobtinice iz olupkov presejemo, da so vse enako velike, ter jih čez noč namočimo v mrzlo vodo.
Naslednji dan zdrobljene olupke večkrat operemo, nato pa jih damo kuhat skupaj s proseno kašo, s pol vode in pol juhe, v kateri smo kuhali prekajeno meso.
Za eno porcijo potrebujemo dve žlici presejanih olupkov in pest prosene kaše. Ko je jed kuhana, jo stresemo v skledo in zabelimo z ocvirki.
Šara brez mesa z ocvirki
Šara je slovenska ljudska jed, ki jo pripravimo iz rumene kolerabe, krompirja, repe in korenja. Preprosto jed obogatimo s prežganjem z mleto rdečo papriko ali paradižnikovo mezgo. Pripravimo lahko brezmesno šaro, še bolj okusna je, če damo v šaro kuhat prekajeno meso, svinjsko glavo ali parkeljce.
Tudi za šaro poznamo veliko receptov, po različnih receptih in tudi po različnih poimenovanjih jedi, so jo pripravljali po vse koncih Slovenije. Ime jedi “šara” izhaja iz videza jedi “šarasta”. V jedi se namreč meša barvita zelenjava, rumena, oranžna in zelena. Jed je vsekakor privlačna na pogled.
Recept za šaro brez mesa:
- 1 rumena koleraba
- 1 sladka repa
- 3 korenčki
- 1 gomolj zelene
- 1 koren peteršilja z listi
- ocvirki ali zaseka
- drobnjak
Zelenjavo zrežemo in skuhamo v slanem kropu. Kuhano zelenjavo zabelimo z ocvirki ali precvrto zaseko. Preden jed ponudimo, jo potresemo s sveže sesekljanim drobnjakom. K šari ponudimo črn kruh.
Burkaša – kisla repa s kašo
Burkaša je preprosta kmečka jed, ki so jo včasih pogosto pripravljali na Gorenjskem. Osnovne sestavine za jed so repa in kaša, vse skupaj zabelimo z ocvirki ali z zaseko iz prekajene slanine.
Recept za burkačo:
- 1 kg kisle repe
- 30 dag ajdove kaše
- 1 l 1/2 vode
- 10 dag zaseke iz prekajene slanine ali ocvirki
- sol
Na kislo repo nalijemo vodo in jo damo kuhat. Ko je kisla repa na pol kuhana, dodamo oprano kašo, solimo in kuhamo tako dolgo, da se kaša razkuha. Jed mora biti precej gosta, a če je vseeno preveč gosta, prilijemo malo vode in vse skupaj še enkrat prevremo.
Jed zabelimo s precvrto zaseko ali ocvirki. Burkašo obogatimo, če v njej skuhamo kos svežega ali prekajenega mesa. Če burkašo kuhamo s prekajenim mesom, jo lahko ponudimo kot samostojno jed.
Jota s kislim zeljem
Jota je tradicionalna primorska jed, kjer v jed pogosto dodajo pršutove kosti, mi pa jo bomo skuhali s prekajenim svinjskim mesom.
Recept za joto s kislim zeljem:
- 50 dag kislega zelja
- 50 dag prekajenega svinjskega mesa, lahko tudi pršutova kost za okus
- 25 dag suhega fižola
- 35 dag krompirja
- 20 dag čebule
- 1 strok česna
- 1 žlica paradižnikove mezge
- 1 lovorov list
- voda
- 1 žlica svinjske masti
- sol in poper
Kislo zelje damo kuhat skupaj s prekajenim mesom. Opran fižol dan prej namočimo in skuhamo posebej. Posebej skuhamo tudi olupljen, opran in na koščke narezan krompir. Ko je fižol kuhan, ga s fižolovko vred dodamo k zelju. Kuhan krompir zmečkamo in s tem joto tudi zgostimo.
Na segreti svinjski masti zarumenimo narezano čebulo in jo dodamo v jed. Joto začinimo z lovorovim listom, soljo in poprom. Za lepšo barvo, dodamo joti še malo paradižnikove mezge.
Čebulo narežemo kot zelje in jo pomešamo med kislo zelje, kar naredi joto še posebej okusno. Po nekaterih receptih, joto zgostimo tudi s prežganjem.
Bujta repa s svinjsko glavo
Bujta repa je tradicionalna prekmurska jed, ki jo pripravimo iz kisle repe, prosene kaše in obogatimo z mesom.
Recept za bujto repo:
- 1 kg sveže svinjske glave s kostmi
- 40 dag svežega svinjskega plečeta
- 1 kg kisle repe
- 1 dl prosene kaše
- 1 žlica moke
- 2 žlici svinjske masti
- 1 dl kisle smetane
- 1 žlička rdeče mlete paprike
- sol
- voda
Kos svinjske glave in svežega plečeta damo kuhat s kislo repo. Vode nalijemo samo toliko, da je vse skupaj pokrito. Ko je kisla repa na pol kuhana, ji dodamo oprano proseno kašo, solimo in kuhamo tako dolgo, da se vse sestavine zmehčajo.
Če smo dodali mlado svinjsko meso, bo kuhano prej kot kisla repa, zato ga takoj, ko se zmehča, vzamemo iz lonca in repo kuhamo naprej.
Medtem ko se kisla repa z mesom kuha, na svinjski masti zarumenimo sesekljano čebulo in moko, dodamo mleto sladko papriko, takoj zalijemo in malo prevremo. Prežganje zlijemo k repi in počasi kuhamo še 10 minut. Če ne želimo prežganja, lahko v jed umešamo kislo smetano z moko in kislo repo zgostimo z podmetom.
Tradicionalni ajdovi žganci
Ajdovi žganci so tradicionalna slovenska jed, ki jo po Sloveniji pripravljajo po različnih receptih.
Recept za tradicionalne ajdove žgance:
- 60 dag ajdove moke
- 10 dag masti z ocvirki
- 1 l slanega kropa
V slan krop vsujemo ajdovo moko in kuhamo približno osem minut. Nato kupček moke prebodemo, da se moka dobro prekuha tudi znotraj. Pustimo vreti še 15 minut, nato polovico vode odlijemo in jo prihranimo.
Žganci se po Sloveniji kuhajo na različne načine. Na Gorenjskem pripravljajo drobne žgance, ki jih mešamo z dvorogeljnimi vilicami in jih zabelimo že v posodi, v kateri smo jih kuhali.
Kadar pripravljamo štajerske ali zagorske mehke žgance, prilijemo še žgančevke in gladko zmešamo. Žgance režemo z žlico v žgance in jih polagamo v posodo in po vrhu zabelimo z ocvirki ali zaseko.
Viri; Slovenske jedi na žlico:
- Kuhajmo po domače; žganci in pečenjaki; Kristina Merc Matjašič
- Dobra domača kosila; Marija Fras
