Tradicionalne slovenske sladice

Potica ima posebno mesto v slovenski kulinariki, je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol, ki že stoletja krasi praznične mize Slovencev. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, vendar pa se te potice med seboj razlikujejo po imenih,  nadevih, po vrstah testa in tudi po obliki. Poznamo več kot 100 različnih vrst potic, pri pripravi nadevov pa velikokrat velja, da kolikor je gospodinj, toliko je tudi slastnih receptov zanje.

Kaj pomeni uradna zaščita slovenske potice?

“Slovenska potica pa je le ena, zaščitena, ki je enotna tako po vrsti testa, nadevih in obliki. Zaščitena Slovenska potica je lahko pripravljena s petimi različnimi tradicionalnimi nadevi, orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto.

Pečena mora biti v potičniku, ki je tradicionalni pekač za peko Slovenske potice in zagotavlja edino pravo obliko potice – okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob je gladek ali pokončno rebrast. Imeti mora 3 – 4 zavoje, pečena v večjih potičnikih lahko ima še 1 – 2 več. Najmanjšo dovoljeno velikost Slovenske potice zagotavlja potičnik s spodnjim premerom 14 centimetrov.

Slovenska potica je lahko potresena s sladkorjem v prahu in kot taka predstavlja slovensko narodno sladico, na katero smo Slovenci zelo ponosni.”

Vir: (Uradni list, gov.si – evropska komisija zaščitila slovensko potico)

Tradicionalne slovenske sladice po regijah

Poleg potice imamo v Sloveniji še veliko tradicionalnih sladic; na Dolenjskem pripravljajo tradicionalno ocvirkovko, štruklje – sirove, orehove, jabolčne in medene štruklje.

V Beli Krajini pripravljajo tradicionalno belokranjsko cvrtje, belokranjsko špehovko, belokranjsko pogačo.

Na primorskem in v slovenski Istri se bomo posladkali z tradicionalnimi pincami in znamenitimi idrijskimi žlikrofi.

Notranjska, okolica Ljubljane in v vseh slovenskih vaseh, bomo dobili tradicionalno slovensko potico z različnimi nadevi.

Prekmurje nas vedno razveseli z nepozabno prekmursko gibanico in pečenimi krapi.

Na Štajerskem koncu se bomo posladkali s pogačami, poticami in štruklji, ki jih pripravljajo z različnimi nadevi.

Na Koroškem se bomo posladkali s štruklji, poticami, sadnimi žlikrofi, odlično pa pripravijo tudi Koroški šarkelj in jabolčni štrudelj.

Na Gorenjskem nas bodo pogostili z Gorenjskimi krapi s skuto in z odličnimi poticami.

Poleg potice, so na Evropski ravni zaščitene tudi naslednje tradicionalne slovenske sladice: Belokranjska pogača, Idrijski žlikrofi in Prekmurska gibanica.